KRONIKA  RAZVOJA

V začetku leta 2009 je torej minilo častitljivih 62 let, odkar društvo kot organizirana oblika združuje občane, ki jim je skupno uveljavljanje pomoči na cestah, prizadevanje za urejenost v prometu, druženje ob športnih in rekreaktivnih prireditvah, nudenje ugodnosti pri uporabi vozila ter zagotavljanje strokovne pomoči pred sodnimi organi. Razlogov je kajpak še več, a že našteto je dovolj, da se je od skromnih začetkov do sedanjih časov število članov povzpelo nad 8000.

Kmalu po končani drugi svetovni vojni in v močno razgibanem času so leta 1946 navdušeni privrženci motorizma v okviru Fizkulturnega društva STORŽIČ Kranj ustanovili moto sekcijo. Njene korenine segajo v predvojni 1. Gorenjski moto klub, ustanovljen v času, ko so bila motorna vozila nadvse redek pojav na naših cestah. Ustanovni zbor sekcije je bil že sredi novembra 1945, prvi uradni zapisnik pa 7.aprila 1946. Z razvojem moto sekcije in povečevanjem števila članov se je pojavila želja za osamosvojitev, tako da je bilo tudi na pobudo Fizkulturne zveze Slovenije 5.jan.1947 ustanovljeno samostojno AVTOMOTO DRUŠTVO Kranj. Ta dan štejemo kot pričetek društvenega dela, naš prvi rojstni dan.
Začetne težave so bile velike – no, kje pa po vojni ni bilo težav – z voljo do dela pa so bile premagovane tudi takšne kot je bilo pridobivanje prostorov za delo ter vozil za prve korake na področju moto športa in šolanja. Moto sekcija je dobila rabljen tovornjak, prostore za sestajanje in delo pa v Pirčevi pristavi na Sejmišču. Vse delo pri ureditvi prostorov je bilo opravljeno na takrat poznani način:  udarniško delo članov. Glavne naloge društva so bile: organizirati avtomoto šolo, povečevati število članov, organizirati športne prireditve ter širiti svojo dejavnost na podeželje, v tovarne in ustanove. Nastajali so tudi prvi zametki preventive v cestnem prometu.

Ob koncu leta 1948 se je društvo preselilo na boljšo lokacijo v samem mestu, to je v Gorjančeve hleve v bližini Stare pošte, tam kjer zdaj stoji blagovnica Globus. Tako kot vse delo v tistem obdobju so tudi te preselitve opravili člani vodstva društva na udarniški način. Resnici na ljubo je treba povedati, da udarniško delo ni bilo posebnost društva, tak tekmovalni način dela je prinašal uspehe in dobre rezultate na različnih področjih dela in življenja. Pomanjkanje denarnih sredstev je bilo kronično, zato je še kako prav prišla zmaga na tekmovanju med Avtomoto društvi, ki ga je razpisal Avtomoto savez Jugoslavije. Nagrada je bila denarna in osebni avto.

Po začetnih zelo uspešnih letih je v obdobju 1950 – 1952 zagnanost za delo upadla, razlog je bil predvsem v stalnem pomanjkanju sredstev ter vedno bolj dotrajanih vozilih. Nov vzpon se je pričel z vključitvijo novih ljudi v Upravni odbor, še posebej pa takrat, ko je društvena Avtošola pričela usposabljati voznike za potrebe JLA. Obenem je naraščal promet in število motornih vozil, društvena dejavnost se je širila, vse to pa v 60 – letih ni bilo mogoče več opravljati s prostovoljnim delom. V društvu so se zaposlili prvi delavci.

Dobro delo in vsestranska aktivnost je leta 1957 prineslo društvu drugo veliko priznanje – zmago v tekmovanju za najboljše Avtomoto društvo v Sloveniji.

Širitev obsega dela ter potreba po garažah in lastnih delavnicah za vzdrževanje vozil je zahtevalo preselitev v primernejše prostore na Gasilskem trgu, sedanji Tomšičevi ulici, medtem ko so pisarne ostale bolj na očeh na Koroški cesti, nasproti takratne restavracije Central. Čeprav so se torej v letu 1963 delovni pogoji izboljšali, je vse bolj rastla želja za lastnim domom. Gradbeni odbor, sestavljen iz delovnih in vplivnih članov, je uspešno vodil priprave in delo, tako da se je društvo leta 1973 preselilo v sedanje prostore na Koroški cesti 53/d, ki so omogočili normalno in kvalitetno delo. Pod isto streho je bila zgrajena tudi Tehnična baza AMZS.

Vsestranska aktivnost društva na področju usposabljanja voznikov motornih vozil, širjenju prometne kulture in prizadevanjih za varnost v prometu je bila leta 1976 nagrajena s podelitvijo državnega odlikovanja – Red dela z zlatim vencem.

Število članov društva je ob občasnih nihanjih stalno naraščalo, tako da se je iz nekaj deset članov ob ustanovitvi do leta 1949 povečalo na 700 oseb. Po zmanjšanju v letih 1950 do 1955 se je spet povečalo na 1200 članov v letih 1959 – 62 ter na več kot 2700 v letu 1975. Danes je v društvo včlanjenih več kot 7000 članov. Društvo deluje na širšem področju Mestne občine Kranj ter sosednjih občin Naklo in Preddvor.

V vseh letih dela na področju vodenja društva je bil najvišji organ občni zbor, ki je določal glavne smeri razvoja in sprejemal najpomembnejše odločitve. Izvršilno delo je vodil in še vodi Upravni odbor, ki je imel tako kot danes več komisij za delo s članstvom in organiziranostjo, za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, za šport ter zelo pomembna odbora za šolstvo in gospodarjenje. Delo in poslovanje društva je stalno spremljal Nadzorni odbor. Duša in motor vseh aktivnosti pa je vedno bil predsednik društva. Na tem mestu se je zvrstilo precej naših znancev in še vedno aktivnih članov, ki so s svojim delom pomagali v rasti in uspešnosti društva.

V letošnjem letu je v društvu zaposlena le ena delavka v društveni pisarni, ki skrbi za vso operativno delo. Pomemben del pri gospodarjenju opravljata namestnik predsednika društva in predsednik Nadzornega odbora, zlasti navzven pa društvo predstavlja in zastopa predsednik, ki je tudi predsednik Upravnega odbora. V veliko pomoč so člani Upravnega odbora, ki vsak s svojim profesionalnim znanjem pripomorejo k oblikovanju in sprejemanju poslovnih odločitev. Pred leti, ko je bila v sestavi društvene dejavnosti še Avto šola, je bilo zaposlenih več inštruktorjev praktičnega pouka, profesionalni sekretar društva in odgovorna oseba za Avto šolo, zunanji sodelavci za teorijo prometnih predpisov in usposabljanja za voznike motornih vozil ter dve pisarniški delavki in lastna računovodkinja. Vzpone in padce obsega dela zlasti v Avtošoli je društvo pokrivalo z občasnimi zaposlitvami zunanjih sodelavec – honorarnimi inštruktorji.

Materialna podlaga za delo društva je vseskozi dajala pečat društvenim aktivnostim. Do leta 1965 je precejšen del finančnih sredstev društvo dobivalo od države, po tem pa se je zaradi spremenjenega načina financiranja društvo vzdrževalo z dohodkom iz lastnih dejavnosti. V tem obdobju je tudi najbolj opazna rast števila članov, velika zagnanost vodstva društva ter skrbno gospodarjenje z razmeroma velikimi sredstvi. Poleg izgradnje lastnega doma je bil kot posledica dobrega gospodarjenja realiziran nakup lastnih počitniških hišic v Termah Čatež in Termah Moravske toplice, namenjene letovanju članov. Ogromno dela je vloženega v vzdrževanje in posodabljanje društvenega doma, ekonomično gospodarjenje pa se vidi tudi v oddajanju prostih prostorov v najem. Precej sredstev je bilo vloženih v športne dejavnosti, zlasti v izgradnjo steze za speedway v Stražišču, ter organizacijo tekem evropskega pomena. Poleg pridobitnega dela v Avtošoli je za društvo pomembno, da lahko člani v biroju kupijo mednarodna vozniška dovoljenja in garancijska pisma, avtokarte in drugo literaturo ter dobijo vrsto informacij s področja prometa.

Posebno pozornost v tem pregledu zasluži Avtošola. V začetnih letih so društveni člani s svojim znanjem učili predvsem kandidate za voznike motorjev in avtomobilov, kasneje pa tudi traktoriste. Prvo leto Avtošole 1946 je usposobilo ohrabrujočih 46 novih voznikov, kasnejša leta vse tja do 1974 pa se je število izšolanih voznikov gibalo med 250 do 500 in več novih voznikov letno. V letu 1974 je bilo prvič preseženo število 1000 novih voznikov. Predstavljajmo si, koliko tečajev iz cestno prometnih predpisov, koliko ur praktičnih voženj in kilometrov je bilo prevoženih, da je bilo to ogromno delo opravljeno.

Od prvega vozila daljnega 1946. leta in majhne učilnice je strokovni in tehnični razvoj prinesel nova, sodobna učna sredstva v treh učilnicah s skupaj 180 sedeži in 250 m2 površine. V času največjega vzpona smo imeli 26 osebnih vozil in zaposlenih 28 inštruktorjev, kar je uvrstilo Avtošolo in društvo med najmočnejše daleč naokoli, na odlično 4. mesto v Sloveniji. Vozila za poučevanje praktičnih voženj so bila vedno v krogu popularnih ter čimbolj po željah kandidatov: od znanega fička, stoenke pa do današnjih Renaultov R5 in Clio, Mazde 121, Citroena AX  ter Volswagnovega POLO. Motorna kolesa so bila iz Tomosovega programa, zdaj pa tudi Yamahe. Temeljno načelo Avtošole in vodstva društva je bilo: Učimo za življenje, ne le za izpit ! Po letu 1990 omogočena  zasebna pobuda pri ustanavljanju Avtošol je sicer prinesla olajšanje po precej dolgih čakalnih dobah v društvenih Avtošolah, žal pa pri tem med kandidati izkoristila njihovo mišljenje, da na cilj vrh gore vodijo mnoge, tudi nevarne poti. Olajšave pri delovanju zasebnih Avtošol so povzročile neenakost pri stroških izvedbe programov, odliv kvalitetnih inštruktorjev ter močno načele vire financiranja. Odločitev o predaji Avtošole z materialnim (vozila) in kadrovskim potencialom (inštruktorji) zasebni družbi je povzročila tudi ukinitev ter prenos avtomehanične delavnice isti zasebni družbi. Ta družba je kasneje prenehala z dejavnostjo, tako da na naši lokaciji ni več Avtošole. Prostor avtomehanične delavnice pa je prevzelo drugo zasebno podjetje, ki še dandanes opravlja storitve.

Na športnem področju so bile tekme motoristov prava paša za oči in srce. V spominu hranimo prvo povojno ocenjevalno vožnjo motoristov po Gorenjski 2. junija 1946. Starejši kranjčani se spomnijo cestnih dirk po Kranju in okolici, pa gorskih dirk na Jezersko, vsako leto tam v petdestih letih vsaj po dve do štiri. Dirke so bile na makadamu in po kotanjastih cestah, v prahu in brez zaščitnih čelad in usnjenih oblek, s štartno številko, pritrjeno na luč motorja za vsakdanjo rabo. Kot zanimivost v primerjavi s sedanjimi razmerami so takrat tekmovalci dobili le gorivo in mazivo za dirko, startnine so bile sanje. To je bil amaterizem, ki ga danes vidimo le še na vožnjah veteranov.

Neumorni delavci športne sekcije v AMD in takratni predsednik Ljudske tehnike v Kranju so z ogromnimi napori uspeli zgraditi speedway stezo v Stražišču in prva dirka je bila 29.julija 1956. Začelo se je novo obdobje motorističnega športa v Kranju, ki je trajalo do leta 1964. Društvo je imelo vrsto strokovnih športnih funkcionarjev, ki so brezhibno izpeljali najzahtevnejše mednarodne speedway tekme in conska prvenstva. Žal pa so bila ta tekmovanja veliko finančno breme, ki jih brez širše pomoči ni bilo več mogoče izpeljati, zato smo jih nehali prirejati. Med ostalimi športnimi aktivnostimi pa je bila vredna pozornosti tekmovalno – turistična vožnja z mopedi iz Kranja preko Vršiča in po dolini Soče do Kopra. Spominjamo pa se tudi ženskega avto-rallyja po Gorenjski.

V zadnjih štirih, petih letih se športna dejavnost v društvu spet krepi. Motoristi v evropskem in svetovnem programu dosegajo lepe uspehe, zanimivi pa so tudi nastopi starodobnikov. Društvo jim v pomoč namenja nekaj finančnih sredstev, teža priprav in udeležbe na mednarodnih tekmovanjih pa še vedno leži na njihovih ramenih.

Preventiva v cestnem prometu je bila vedno bolj potrebna aktivnost med mladino. Društvo je že leta 1956 pričelo s predavanji o cestno prometni varnosti, najprej na raznih taborjenjih v Fažani in Premanturi, na mladinskih delovnih akcijah in v šolah. Po letu 1970 so se vrstila znane akcije “Kaj veš o prometu?”, pa tečaji za pridobitev kolesarske izkaznice z dodatnimi stimulacijami za brezhibno kolo, spomnimo se lahko tekem najmlajših iz vrtcev na kranjskem glavnem trgu. Po letu 1980 je društvo dobilo veliko pohval za srednješolska tekmovanja iz znanj o prometu in zgodovini, kjer so sodelovali tudi vojaki.

Z ustanovitvijo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Kranju in v republiki so samoiniciativne akcije društva dobile močno oporo in potrditev pravilnosti dela. Veliko naših članov je prevzemalo poučevanja o prometni varnosti po šolah, sodelovali smo v vsakoletnih akcijah pred pričetkom šolskega leta, se udeleževali preventivnih pregledov prometa v organizaciji prometne policije, dobili smo državno priznanje ob sodelovanju na sejmu Varnost in zaščita. Svoj delež pri vzgoji in preventivi v cestnem prometu so opravili tudi mentorji v prometnih krožkih na šolah. Obsega tega dela ni mogoče oceniti, vsekakor pa lahko zatrdimo, da naše delo brez njihovega sodelovanja ne bi bilo tako uspešno.
Eden od pogojev za varnejše obnašanje v cestnem prometu je med drugim dobro  poznavanje zakonov in predpisov, zato so bila ob spremembah zakonodaje in drugih pomembnejših predpisov na področju cestnega prometa izvedena predavanja. Tudi podatek o višini kazni za prometni prekršek je del preventive, ki jo prepogosto opuščamo v svojih dejanjih v prometu. S vsakomesečnim listom, ki ga prejemajo člani pred podaljšanjem članstva, aktualni zapisi prispevajo k preventivi, saj opozarjajo na sezonske zadeve v prometu.

In zdaj, ko pišemo leto 2009, moramo pohvaliti množico neimenovanih članov društva in tudi drugih zunanjih sodelavcev, ki so večinoma v prostem času ogromno prispevali k uspešnemu življenju društva in uresničevanju njegovih osnovnih in z leti dopolnjevanih ciljev.
Svoje mesto v tem kratkem pregledu razvoja društva zaslužijo:
KUŠAR Drago, LEVIČNIK Milan, PEČENKO Lado, ZUPANČIČ Zmago, ZUPAN Franc, NADIŽAR Franc, KOŽELJ Franc, HLEBEC Rudi, PIČULIN Oto, VREČEK Ivan, URBANC Janko, RAUTNER Zoran, HROVATIN Ivan in KOŠNIK Janez.